Med jesenskimi živili z največ minerali in vitamini so paprike, slive in špinača. Vsa tri živila so dokazano uspešna pri krepitvi imunskega sistema in še zlasti preprečujejo infekcije, ki se dogajajo preko dihalnih poti. Poleg tega imajo vsi veliko antioksidanta selena, ki je znano orožje v boju proti prehladom in gripam, ne nepomemben pa je podatek, da so vsa tri živila zdaj cenovno najugodnejša. To pomeni, da lahko do zdravja pridemo enostavno in poceni.

Se pa postavlja vprašanje, kako je s pretiravanjem? Ali je dobro, da naslednje mesece jeste samo papriko, slive in špinačo?

Kadar gre za vitamin C, zgornje meje praktično ni. Tudi če pojeste 1000 mg vitamina C (100 mg je priporočena dnevna doza), ne boste zgrešili. Pri skupini vitaminov B se priporočene količine gibljejo od 3 mg za B1, do 15 mg za B5, a tu se pretiravanje že lahko odraža v slabem počutju. Povsem drugače pa je denimo s cinkom, kjer pretiravanje lahko povzroči zastrupitev. Več kot 15 mg cinka dnevno je že nevarna doza. Prav tako več kot 600 mg magnezija ni priporočljivo. Ali 18 mg železa, 1500 mg kalcija, 3 mg bakra ...

Da v preveliki vnemi za zdravje ne bi naredili več slabega, predvsem poskrbite, da boste jedli raznovrstno hrano, občasno pa pomislite tudi na težke kovine, ki se zadržujejo v naših telesih. To so predvsem baker, svinec, nikelj, cink, kositer, živo srebro, arzen in kadmij, ki sčasoma začno ovirati delovanje organov.

In kaj narediti, da se znebimo strupov težkih kovin?

Post je najučinkovitejše orožje proti težkim kovinam, vendar pozor: Slovenci največ radioaktivnih elementov dobimo s hrano in vodo. Zlasti povečan v naših krajih je radon. Nekateri pravijo, da zaradi JE Krško, drugi del krivde pripisujejo medicini in industriji, v resnici pa je naše okolje že brez tega dovolj okuženo. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila koncentracija urana pri nas pred leti bistveno višja, ko so pa zaprli rudnik žirovski vrh, pa se je stanje z leti izboljšalo.

Ali bo torej mogoče letošnjo jesen ostati zdrav?

To bo odvisno od vas in okolice.