Zgodba je nenavadna in je marsikoga pustila odprtih ust. V prvi vrsti zato, ker gre za povsem preprosto rešitev, še bolj nenavadna pa so dejstva, ki se ob tem razkrivajo.

Španska gripa je leta 1919 ubila 40 milijonov ljudi. Človeštvo takrat ni imelo ne znanja in ne tehnologije, da bi se zoperstavilo nevarnemu virusu. A povsod po svetu ni bilo tako. Recimo v Mongoliji. Tam je bilo izredno malo umrlih zaradi gripe.

Verjetno bi bilo to dejstvo kmalu pozabljeno, če se nek študent medicine iz Mongolije ne bi poigraval prav s tem dejstvom. V okviru raziskovalne naloge je naredil nekaj intervjujev s kmeti, ki se še spomnijo, kako so se njihovi starši borili z gripo in drugimi virusnimi obolenji.

Povedati moramo, da je raziskava nastajala še pred epidemijo korona virusa.

Nadebudni študent je kmalu postal pozoren na čebulni čaj. Veliko družin namreč še danes zdravi gripo s čebulnim čajem in tako je bilo tudi pred sto leti. Čebulni čaj je bil popularen po celem svetu. Bila so obdobja, ko se je na veliko uporabljal in bila so obdobja, ko so ga farmacevtski pripravki povsem izrinili.

Tudi v naših krajih je bilo tako!

Ker pa se mlad študent ni zadovoljil s površnim zaključkom o zdravilnosti čebule in čaja, je brskal naprej. Naključje je naneslo, da je svoje ugotovitve poslal prijatelju v Oregon v ZDA. Ta prijatelj, ki dela v neki ameriški farmacevtski raziskovalni družbi, je namreč občasno zainteresiranim pošiljal še neobdelane podatke o raziskavah, ki so jih naredili v njihovem podjetju. Njihova ideja je, da bodo morda strokovnjaki, ki niso neposredno povezani z njihovimi raziskavami, odkrili kakšno pomembno podrobnost, ki so jo oni spregledali.

To s čebulo sicer ni bilo tako, kot iz učbenikov, je pa bilo dovolj, da se je Ameriški kolega vprašal, kakšno čebulo uporabljajo mongolski kmetje (čebulni čaj v Ameriki ni bil nikdar posebej priljubljen).

Mongolskemu študentu sicer ni bilo povsem jasno, kaj in zakaj ga sprašuje njegov Ameriški kolega, a je kmetom vseeno razposlal dodatna vprašanja. In tu se je začel klopčič odvijati ...

Izkazalo se je, da kultura pitja čaja v Mongoliji drugačna, kot kultura v Evropi ali ZDA. Poleg se skrivnost ne skriva v čaju, pač pa v ostankih, ki jih Evropejci vržemo v smeti. življenje v Mongoliji se večinoma odvija v enem prostoru v katerem so tudi smeti.

Čebulne smeti!

Vrsta nedavnih raziskav je potrdila dejstvo, ki sta ga po naključju odkrila dopisovalca iz različnih koncev sveta. Čebula se je izkazala za neverjeten magnet za vrste gripe (tudi covid in tudi tiste španske pred stoletjem). Če čebulo narežete na kolobarje in jo pustite v zaprtem prostoru, se bo naslednji dan na njej nabralo neverjetno veliko število bakterij. Čebula, ki stoji več ur, bo pritegnila toliko bakterij, da vam bo vsak zdravnik odsvetoval uživanje take čebule. S staro čebulo lahko resno ogrozite svoje zdravje. Zastrupitve s čebulo narezano prejšnji večer, se lahko nevarne, ker so tako raznolike.

Najbolj nenavadno pri tem je, da se je oglasilo veliko nutricistov, ki so poznali za ta čebulni fenomen, a se niso nikdar resno poglobili vanj. Da bi nas narezana čebula lahko ubranila pred covidom in vsemi drugimi virusi, se sliši neverjetno, čeprav mnogi v isti sapi dodajajo, da so to lastnost čebule poznali že njihovi bebice in dedki.

Zakaj torej v bolnišnicah ne nastavljajo čebulnih kolobarjev? Zakaj nihče ne odkrije, katera je to snov, ki privlači bakterije in kako? Verjetno je največja ovira izrazit vonj (da, tudi narezana čebula močno poudarja svojo prisotnost).

Kljub vsemu pa: zakaj znanstveniki ne naredijo čebule brez vonja (človeštvo je tako ponosno na genske dosežke: čebuli brez vonja nihče ne bi nasprotoval)? Če je to res, zakaj človeštvo išče cepiva in zdravila, ko pa rešitev problemov raste na vsakem vrtu? In prav to se zdi, da je srčika problema ...

Noben pridelek iz vrta ni še nikomur prinesel milijonov ...

In jih očitno tudi ne bo!