Občutek, da nas nekdo opazuje, da nismo sami, je že vsak kdaj doživel. Znanstveniki so naredili poglobljeni test in prišlo do naslednjih spoznanj:

1. Napaka v interpretaciji
Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste pogledali nazaj, oseba pa vam je vrnila pogled. Samo ugibamo lahko, kdo je prvi koga pogledal, a odgovora ne bomo dobili. Zakaj se v nekem trenutku naši možgani ujamejo z drugimi, ne znamo razložiti. Pravzaprav tega ne moremo racionalno razložiti, ker ne vemo, zakaj bi to potrebovali. Hm ...

2. Drobni namigi nas predramijo
Naši možgani pogosto delujejo kot pred milijoni let, ko nas je predramil vsak šum, premik v okolici, sprememba svetlobe, premik sence ... Če se vam to dogaja, ste lahko pomirjeni, ker se je sprememba res zgodil, kako pa so jo zaznali možgani, pa še ne vemo.

3. Imamo občutek, da nas nekdo gleda, a tega ne vidimo
To je najbolj kontraverzen primer, za katerega vemo, da gre za neverbalno komunikacijo še iz časov, ko (pra)ljudje niso govorili, a so si na tak način izkazovali ljubezen, pa tudi jezo. Sposobnost neverbalnega zaznavanja čustev je še danes značilno za starodavna ljudstva (primer: avstralski Aboridžini).

Problem vseh teh primerov je, da znanstveniki priznavajo, da možgani zaznavajo dogajanje v naši okolici, le mi tega ne znamo pojasniti.

Verjetno zato, ker ne razumemo, kako lahko možgani brez oči vidijo svet.

Včasih smo ljudem, ki so imeli takšna videnja, pripisovali psihične težave, danes pa vemo, da delovanja možganov ne razumemo povsem. Vmes so tudi takšni in podobni paranormalni primeri.

Hm ...