Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo pojavile prve raziskave, ki bodo spodkopavale prehranjevanje z manj ogljikovimi hidrati in več maščobami. Trenutno je še vedno bistveno več dokazov v prid LCHF, nekaj senc dvoma pa se vendarle tudi kaže.

Ko razmišljamo o LCHF, ne smemo mimo komercialnega vidika prehranjevanja z manj ogljikovimi hidrati. Da gre pri tem za povezano zaroto najbogatejših in globalnih prehranskih korporacij, smo na Vem kaj jem že pisali (svetujemo vam, da si preberete članek Iztrebljanje neuporabnih jedcev?). Poleg tega je dobro poznati tudi osnove prehranjevanja LCHF (več o tem najdete na LCHF za začetnike - v članku je Andreas Eenfeldt, švedski zdravnik in medijsko največkrat izpostavljen zagovornik LCHF, povzel ključne lastnosti novega načina prehranjevanja).

Ko poznate vse to, vam bo takoj jasno, da ta filozofija obrača cel svet na glavo!

Vse, kar ima manj maščob (vsi "light" proizvodi), takorekoč nimajo hranilne vrednosti in samo smetijo v našem želodcu. Zabloda, ki se je začela leta 1984 s člankom v reviji Times o škodljivosti holesterola (za kaj konkretno je šlo najdete na DietDoctor.com, je pripeljala človeštvo na rob razpada družbe. Če nadaljujemo s tako prehrano, bo do leta 2030 80 % ljudi predebelih, sladkorna pa je že zdaj najbolj razširjena bolezen na svetu.

In še nekaj ... Seveda prehranska podjetja ne sedijo križem rok in si izmišljajo vedno nove proizvode, ki pa vse bolj temeljijo na dosežkih kemije. Kako daleč smo prišli, se najlepše vidi v dejstvu, da je običajna cocacola bolj zdrava od cocacole zero, kjer so uporabljena umetna sladila.


Je LCHF rešitev?

Če zmanjšate količino sladkorja, alkohola, škroba, ste v vsakem primeru naredili nekaj dobrega za telo. Pri ogljikovih hidratih pa stvari niso tako enostavne. V raziskavi, ki je podrobno opisana TUKAJ, so znanstveniki primerjali dve skupini podgan. Vse podgane so dobivale enako hrano, testni skupini pa so odvzeli ogljikove hidrate in jih v isti količini nadomestili z maščobami. Tako sta obe skupini jedli tudi iste količine hrane. Po dveh tednih smo se začele kazati razlike. Skupina, ki je jedla ogljikove hidrate, je bila aktivna in brez vidnih znakov sprememb, druga skupina pa se je veliko prej utrudila in bila na splošno manj aktivna.

Da je nekaj na tem, potrjuje tudi druga raziskava, tokrat na ljudeh (raziskavo o tem najdete TUKAJ). Kadar gre za kratkotrajne obremenitve do 30 minut, razlike v prehrani skorajda niso zaznavne. Razlika je vidna pri maratoncih, kolesarjih, plavalcih na dolge proge, smučarskih tekačih, nogometaših ... Pri vseh teh športnikih je uživanje ogljikovih hidratov celo priporočljivo in to ne nekaj ur (ali minut) pred obremenitvijo, pač pa vsaj 2 do 3 dni. Telo namreč potrebuje toliko časa, da stabilizira črpanje energije.


In kaj povzroči pomanjkanje ogljikovih hidratov?

Utrujenost, krče, regeneracija po napornem športnem udejstvovanju je dvakrat daljša, lahko pa pride tudi do hujših poškodb mišic. V nevarnosti so še poseben vegani in vegetarijanci, ki uživajo manj proteinov.

Je pa omenjena raziskava pokazala še nekaj! Človeškemu telesu je dovolj 120 do 150 gramov ogljikovih hidratov, kar pomeni približno 10 % zaužite hrane. Višek ima tudi negativne učinke, ki pa so še bolj nevarni, ker je s tem povezan presežek sladkorja.

Namesto zaključka lahko rečemo, da vsakršno pretiravanje, pa naj bo še tako zdravo, ni dobro za telo. Če iz svoje prehrane črtate slabe stvari in jih nadomestite z zelenjavo, s svežimi sestavinami, z naravnimi izdelki, potem vam bo prihranjeno kar nekaj težav. Zato je vredno še enkrat poudariti, da LCHF, kljub namerno povzročeni zmedi o koristnosti, ni dieta, pač pa način prehranjevanja.

Tako kot vegetarijanci ne jedo mesa, se lahko vi v vsakem trenutku odločite, da boste ogljikove hidrate nadomestili z maščobami. To seveda ne pomeni, da se lahko prenajedate maščob. Ne, le eno nadomestite z drugim.

Tudi z LCHF ni dobro pretiravati.