Voda ni voda. Še kako se razlikuje. Pa ne samo po pH faktorju in okusu, pač pa tudi po mikroorganizmih, ki so sestavni del še tako čiste vode. V resnici je čiste vode vse manj, kar pa ne pomeni, da je tudi vode manj. Nikakor! Vode je dovolj, le onesnažena je bolj.

Najnovejše študije, ki so jih naredile nemške organizacije za zaščito potrošnikov, so pokazale, da je v vodi v plastenkah še vedno preveč bisfenola A (poznanega tudi kot BPA), zaradi nepravilnega skladiščenja, zastaranosti in neustreznih materialov plastenk pa se lahko razvije tudi več kot 20.000 potencialno nevarnih kemikalij med katerimi je najnevarnejši dietilheksil fumarat ali DEHF, ki pri ljudeh povzroča hormonske motnje. DEHF je namreč snov, ki sicer izboljšuje fleksibilnost plastenk, a kaj, ko je zdravju škodljiva. Več DEHF namreč pomeni, da je lahko plastenka tanjša, lažja, vanjo je vloženo manj materiala, zato je cenejša in, ker je odpornejša, je tudi poškodb pri transportu bistveno manj. Jasno je, da se takemu dodatku proizvajalci, ki se pehajo samo za dobičkom, težko odrečejo.

Čeprav smo o kvaliteti vode to poletje na Vem kaj jem že kar nekajkrat pisali (v prispevku Razstrupljanje in preveč vode smo opozarjali, da preveč vode lahko škodi, ali Katera je boljša - mineralna ali navadna in večno aktualna dilema Koliko vode je zdravo popiti?), pa vendarle naj velja pravilo, da je tekoča voda boljša od ustekleničene in, da je voda v steklenici boljša od tiste v plastenki.

Je pa na koncu treba k razpravam o nevarnosti umetnih mas dodati mnenje dr. Brucea Blumberga iz univerze v Kaliforniji, ki je ob podobnih raziskavah, ki jih delajo tudi v ZDA, dejal: "Smo šele na začetku poti odkrivanja nenavadnih kombinacij med embalažo in živili."

Glede na to, da je to dejal precej zamišljeno, očitno ve več, kot potrošniki ...