V starih časih so kostanji v zimskih mesecih nadomeščali žita in bili glavni vir prehrane. Z leti se je vloga kostanjev izgubila, predvsem zaradi stranskih učinkov, ki jih povzročajo. Ne smemo pozabiti, da želodec vse, kar ne more prebaviti, prepusti debelemu črevesu, ki skuša razgrajevati snovi s fermentacijo. To pa povzroča neprijetne vetrove, napetost in tudi krče.

A kljub slabim platem kostanjev je njihov sladek okus še vedno zelo mamljiv in koristen. Kostanji pomagajo pri odpravljanju krčnih žil, blažijo bolečine v mišicah, zatekla stopala in arteriosklerozo.

Posušeno listje kostanja čisti dihalne poti, v obliki toplih obkladkov pomaga pri bronhitisu in umirja napade oslovskega kašlja. Še posebej zdrav je kostanjev med.

Ali ste vedeli, da ima 100 gramov kostanja prav toliko vitamina C, kot 100 gramov limon? 100 gramov ima kar precej kalorij (170 kcal), če pa je pečen pa celo 245 kcal. Ima zanemarljiv odstotek maščob in je izrazito bazičen (zato so ga v starih časih uporabili za čistilo namesto pralnega praška) ter 45 odstotkov ogljikovih hidratov, večinoma škroba.

In še zanimivost ... Drevo kostanja lahko zraste tudi do 35 metrov visoko, vsako leto pa se od samo enega drevesa nabere od 100 do 200 kilogramov užitnih plodov.

So torej kostanji zdravi? Ne! Bodite zelo previdni, pazite s čim jih kombinirate in imejte v spominu, da že 100 gramov nadomesti zajeten obrok.