Prvi zapis fermentacije vina sega 8 tisoč let nazaj, ko se je vinarstvo začelo na področju Kavkaza, Gruzije. V Iranu so našli 7 tisoč let stare vinske kozarce. V Babilonu, Egiptu, Mehiki, Sudanu so našli sledi več tisoč let starih pijač, kasneje tudi mleka in mlečnih izdelkov. Fermentiranje se je čez tisočletja obdržalo vse do pred nekaj let, ko so trgovski centri poskrbeli za pestro izbiro, ki je potrošnikom vzela voljo, da bi sami doma fermentirali živila.

V razmislek vam dajemo 5 razlogov, zakaj bi bilo dobro, če bi se začeli ukvarjati s fermentacijo.

1. Fermentirana živila izboljšajo prebavo
Fermentacija se dogaja tudi v našem črevesju. Če lahko del teh procesov naredimo izven telesa, prihranimo črevesju veliko dela. Vedeti moramo, da določene hrane naše telo ne more predelati, posledica pa sta napihnjenost in vetrovi.

2. Fermentacija obnavlja črevesno floro
Ali vas muči (pre)občutljivost na laktozo? Gluten? Zaprtje? Imate razdražljivo črevesje? Pogosta vnetja? Alergije? Celo napadi astme so lahko povezane s pomanjkanjem dobrih bakterij v črevesju? S fermentiranimi živili vnesemo v telo bakterije, ki so nujno potrebne za kvalitetno prebavo.

3. Fermentirana živila so bogata z encimi
Encimi v našem telesu zagotavljajo absorbcijo hranilnih snovi. Brez encimov lahko pojemo, koliko hočemo hrane bogate z železom, pa to ne bo prišlo v kri, če nimamo encimov. Na žalost je s starostjo v našem telesu vedno manj encimov, kar lahko nadomestimo s fermentirano hrano.

4. Fermentirana hrana povečuje vsebnost vitaminov
Še posebej za fermentirane mlečne izdelke velja, da povečujejo raven folne kisline, ki je bistvena za nastanek nekaterih potrebnih snovi v našem telesu, kot so denimo vitamini B, riboflavin in biotin.

5. Fermentirana hrana je poceni
Fermentirana hrana je poceni, ker ima dolg rok uporabnosti. Samo poglejmo primer: mleko se skisa v nekaj dneh, jogurt in kefir pa lahko imamo v hladilniku dlje časa. Isto velja tudi s kislim zeljem in kumaricami. Poleg tega fermentacija povečuje okus in k tem živilom ni treba dodajati nobenih ojačevalcev in pospeševalcev.

Za konec pa še nekaj napotkov: fermentacije oziroma kisanja se lahko lotimo tudi sami doma. Nekateri kisajo celo kruh, najbolj poznani pa so mlečni izdelki (od jogurtov, kefirja, do kisle smetane). Ključna pri procesu kisanja je namreč mlečna kislina.

Mehko in sočno zelenjavo lahko kisamo sproti. Za to obstaja preprosta metoda. V kozarec damo plast zelenjave, nekateri malo posolijo, ni pa nujno, in malo potolčemo, da se začno izločati sokovi. Dodamo plast začimb in malo potolčemo. Tretja je spet plast zelenjave, postopek pa ponavljamo do vrha. Na koncu vse skupaj obtežimo in pustimo pri sobni temperaturi kak dan, ali dva.

Še lažje je kisati kumare in drugo čvrsto zelenjavo. Kumare vzdolžno narežemo, zalijemo s kisom in slano vodo, jih postavimo na okensko polico, kumare pa postanejo kisle že po nekaj dneh.

Za fermentiranje oziroma kisanje mleka potrebujemo posebne kulture bakterij. Za jogurt potrebujemo višjo temperaturo in jogurtovo kulturo. Za kefir je dovolj sobna temperatura in kefirjeva kultura . sirotka nastane sama od sebe ob pomoči mlečnokislinskih bakterij ...

Nekateri kisajo tudi meso. Kisanje začimb je tudi prava znanost. Vsekakor pa je to zelo zdrava hrana, ki smo jo v času sodobno predelane hrane povsem pozabili.