Blitva spada v isto družino, kot špinača in pesa. Ima veliko vitamina K, ki ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi, ohranja zdravje in krepi kosti. Posebej priporočljiva je za športnike, saj lajša mišične krče, pomaga ljudem s pogostimi glavoboli, kar nekaj raziskav pa je potrdilo, da blitva učinkovito preprečuje raka prebavnega trakta.

V reviji Neurology so objavili raziskavo, ki potrjuje pozitivno vlogo blitve pri vrsti bolezni. Priporočajo 3 obroke blitve na teden po 200 gramov na obrok. To za 40 % zmanjša nevarnost za nastanek rakastih bolezni.

Ob tem je treba dodati, da imata špinača in blitva veliko nitratov, ki se med segrevanjem spremenijo v nitrite in nato v nitrozamin, ki naj bi bil rakotvoren, vendar si raziskovalci pri tem niso enotni. Nekateri so prepričani, da so nitrati in nitriti celo blagodejni za zdravje.

Je pa res, da je koncentracija nitratov v blitvi razmeroma nizka, podobna tistim v zdravilih.

Blitva spada tudi med nizkokalorična živila (100 gramov ima 14 do 20 kalorij) in pomaga pri vzdrževanju telesne teže. Je bogata z magnezijem, železom, kalijem, kalcijem in tudi ogljikovimi hidrati, proteini in rastlinskimi olji, kar je super hrana za možgane. Zato krepi koncentracijo, spomin, obnavlja živčevje in pomirja.


Blitva bi morala biti prva izbira tudi za ljudi s slabšim vidom, saj vsebuje lutein in zeaksantin, ki sta glavna vitamina za oči.

Pri kuhanju bodite pazljivi le, da blitve preveč ne kuhate. 5 do 10 minut v pokriti posodi je dovolj. Pazite, da listi ne posivijo, in pazite, da kupite le svežo blitvo, ki mora biti čvrsta in brez rjavih lis.

Zapomnite si, da imate lahko blitvo v hladilniku največ dva dni, pa še to zavito v vlažno krpo.

Za konec pa še najpomembneje: blitva daje občutek sitosti za 5 ur, kar je največ med vso zelenjavo, ki nas večinoma nasiti za 2 do 4 ure.