Maščobam smo se v zadnjih 50 letih po krivici izogibali in se zatekali k ogljikovim hidratom, kar je povzročilo epidemijo debelosti, srčno-žilnih bolezni, raka, okvar možganov ...
Naši predniki so jedli zelo malo ogljikovih hidratov, 75 % energije pa so dobili iz maščob. Sodoben človek je to razmerje spremenil in priča smo boleznim, ki jih v zgodovini še ni bilo. Nikakor pa ne v takšnem obsegu. Ker je tudi prehranski industriji jasno, da z ogljikovimi hidrati dolgo ne bo mogla shajati, pa tudi siromašenje izdelkov z odvzemanjem maščob ne bo dolgo več prinašalo dobičke, se nam obeta vrnitev k načinu prehranjevanja, kot so ga imeli naši predniki.
Mnogi opozarjanje, da vrnitev prehranskih navad izpred 100 let, ne bo prineslo pričakovanih učinkov, zato predlagajo vrnitev nekaj tisoč let nazaj, v čas prvih ljudi, v čas paleolitika (od tod tudi ime takšnemu prehranjevanju - paleo dieta). Paleolitik je namreč najstarejše in najdaljše obdobje prazgodovine, ki se je v Evropi začelo pred milijonom let in končalo pred približno 10.000 leti. Za to obdobje je značilna uporaba ognja, nabiranje hrane in lov. To je tudi definiralo način prehranjevanja. V tem času se je človek prilagodil prehrani, kjer večino energije dobi iz maščob.
Sodobnejša različica paleo diete se skriva za kratico LCHF (Low Carbonate, High Fat), ki je veliko bolj stroga glede ogljikovih hidratov. Izhaja iz dejstva, da je ogljikovih hidratov v naravi razmeroma malo in jih zato popolnoma črta iz seznama dovoljenih živil. Z LCHF prehranjevanjem so pred dvema desetletjema začeli v Skandinaviji, v tem času pa se je število nekaterih bolezni (tudi rakastih obolenj) drastično znižalo.
Vendar pa ... Tako kot nam je danes jasno, da obstajajo dobre in slabe maščobe, je tako tudi z ogljikovimi hidrati. Enostavni hidrati, ki jih srečamo v testeninah, kruhu, sladkarijah, hitro preidejo v kri, dajo hitro energijo in prav tako tudi hitro oslabijo. Za njimi ostajajo le viški kilogramov. Kompleksni ogljikovi hidrati (najdemo jih v žitaricah, rižu, krompirju, nekaterih vrstah testenin) so bolj zdravi in jih telo tudi potrebuje (predvsem zaradi potrebe po hitri energiji), pri čemer moramo dodati, da tudi enostavnih ne smemo povsem zanemariti, predvsem tiste ne, ki jih dobimo iz sadja.
Naše telo je zgrajeno dvo-nivojsko. Tako kot imamo kratkoročen in dolgoročen spomin, impulzivno in trajnejšo moč mišic, potrebuje telo prav takšno energijo. Zato popolno črtanje ogljikovih hidratov ni priporočljivo, je pa dobro ostati v razmerju 3 : 1 v prid maščobam.
Kakšne prednosti prinašajo maščobe?
1. Maščobe so gradniki naših možganov60 % naših možganov je iz maščob in to ne samo tistih omega-3, ki jih najdemo v lososu, avokadu in oreščkih, pač pa gre za kompleksne tudi živalskih maščob, vitamine A, D, T in K in še kopico drugih snovi. Če primanjkuje samo ena od teh sestavin, se pojavljajo bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, depresije in druge nevrološke bolezni. Za kvalitetne miselne procese in dobro voljo pa so najbolj zaslužne omega-3 maščobe.
2. Lažje dihanjePovršina pljuč je obložena z maščobnimi mešički, ki omogočajo lažje dihanje. Če teh mešičkov ni, ali pa jih je zelo malo, lahko pride do težav pri dihanju in celo do zadušitve. Če se ta okvara pojavi pri dojenčkih ali otrocih, se lahko iz tega razvije astma. Zato je uživanje dovolj maščob v zgodnjem otroštvu izredno pomembno.
3. Imunski sistemMaščobe močno vplivajo tudi na naš imunski sistem. Pomanjkanje nasičenih maščobnih kislin v belih krvnih celicah znižuje odpornost telesa proti virusom, bakterijam, glivicam. Če pogosto zbolevate, ali pa vas mučijo glivice, potem morate več jesti oreščke, olivno, repično ali laneno olje (priporočamo eno žličko na tešče), avokado, pa tudi ribe in morske sadeže.
4. Zdrava kožaVečji del naše kože je sestavljen iz maščob. Če samo dva tedna jeste hrano, ki je siromašna z maščobami, bo vaša koža suha, luskasta, razpokana, to pa odpira vrata različnim virusom, boleznim ...
5. Zdravje srcaZaradi stresa, debelosti, pomanjkanja telesne aktivnosti je naše srce bolj obremenjeno. Zato tudi srce potrebuje hrano za svoje delovanje. Seveda jo lahko dobimo iz ogljikovih hidratov, ki dajejo energijo največ pol ure, lahko pa iz maščob, ki počasi izgorevajo in bodo pomagali srcu 4 ure in več. Za srce je zelo priporočljivo kokosovo olje.
Še nekaj: naj vas ne skrbi, da ima gram maščob približno 9 kalorij, gram ogljikovih hidratov pa "samo" 4 kalorije. Če veste, da vam maščobe zagotavljajo 8-krat daljšo sitost, imajo ogljikovi hidrati 4-krat preveč kalorij.