Klorofil daje rastlinam značilno zeleno barvo, obširne raziskave na univerzi v Oregonu v ZDA pa so pokazale, da ima velik vpliv tudi na zdravje ljudi. Še posebej to velja v primeru obolenj raka, saj daje klorofil energijo predvsem imunskem sistemu, da se lažje bori proti vsiljivim celicam. Klorofil vsebuje veliko antioksidantov, deluje proti glivično in preprečuje poškodbe DNK.

To pa ni edina prednost klorofila. Poleg zdravila proti raku je tudi čistilec krvi, izboljšuje krvno sliko, prekrvavitev, razstruplja telo je bogat z encimi in aminokislinami, kar izboljšuje delovanje jeter. Uravnava nivo kalcija v telesu, alkalizira naše telo, deluje kot antioksidant, deluje protivnetno, odpravlja slab zadah in telesni vonj. Poleg tega revitalizira žilni sistem, izboljšuje zdravje zob in dlesni, znižuje sladkor v krvi in krepi črevesno floro.

Seznam koristi je izredno dolg, zato je ključno vprašanje, kako vnesti v telo čim več klorofila?

Ker imamo poleti na voljo praktično vso zelenjavo, predvsem doma pridelano, je pomembno, da jemo čim več zelene zelenjave. A klorofil ima še en problem. Obstojen je samo do temperature 47 stopinj Celzija. Če torej zelenjavo segrejemo čez to mejo, klorofila več ni.

Sicer pa je najenostavnejši način, kako priti do svežega klorofila, iztiskanje vode iz rastlin. Večina mešalnikov hrano nastrga, nadrobi, pri tem pa se izloči le manjši del klorofila. Zato vam priporočamo, da k zeleni zelenjavi, preden jo daste v mešalnik, dolijete malo vode, po sekljanju pa prelijte v steklene kozarce in jih pustite stati dve uri oziroma, dokler se ne naredi zelena usedlina. V vodi nad njo je največ čistega klorofila, ki je za nameček še v lahko razgradljivi obliki.