Poletje večina povezuje s sladoledom, ki nam daje občutek hladu, čeprav to v resnici ni res. Ohlajen sladoled nas za kratek čas res ohladi, že po nekaj sekundah pa je učinek nasproten. živila bogata z beljakovinami in maščobami aktivirajo celoten prebavni trakt, ki potrebuje dodatno energijo, telo pa se v resnici zaradi tega segreva.

Podobno je s pivom. Pivo povzroča dehidracijo, širi krven žile in povečuje občutek vročine na koži. Še posebej problematične so kapilare na obrazu, zato hladno pivo prej povzroča vročico, kot hladi.

Temperaturo telesa dvigne tudi rdeče vino. Pravzaprav imajo podoben učinek vse alkoholne pijače, razen vodke. Vodka spada med redke alkoholne pijače, ki krčijo žile, hkrati pa dviguje pritisk.

Občutek telesne vročine povzročajo tudi začimbe, predvsem čili, poper, ingver ... Še več. Čili celo pospešuje izločanje znoja, kar sicer hladi kožo, vendar je učinek na celotno telo nasproten. Poleti, če je le mogoče, se izogibajte mehiški in azijski hrani.

O vplivu hrane na občutek toplote in hladu so razmišljali že Kitajski nutricisti pred 3000 leti. Takrat so hrano povezovali s petimi osnovnimi elementi (les, ogenj, zemlja, kovina in voda) in razvili teorijo, da bi morali ljudje jesti hrano prilagojeno letnemu času. Pozimi je priporočljiva hrana, ki se bolj dolgo prebavlja, poleti pa bi morali jesti hrano na bazi vode.

Med živili, ki nas najbolj ohladijo so na vrhu lubenice, melone, jagode, zelo pripporočljiva je tudi vsa zelena zelenjava, kumare, bučke in brokoli, izrazite hladilne učinke pa imajo tudi vsi citrusi.

Na splošno bi lahko rekli, da živila zelene in rumene barve hladijo, rdeče in oranžne pa grejejo.

Še največ koristi ša vam bo, če poleti jeste čim več surove hrane.