Rubrika: Zdravje, lepota
Kdaj so vlaknine lahko škodljive?
Zadnje čase pogosto beremo o vlakninah, ki pa so lahko tudi škodljive, če jih pojemo preveč.
Ali je predoziranost z vlakninami mogoča? Seveda je. Posledice pa niso tako nedolžne. Je pa res, da do tega težko pride, če jemo svežo zelenjavo in sadje, če pa jemljemo prehranske dodatke, pa lahko težave hitreje nastopijo. Ker pa poleti pojemo več zelenjave in sadja, so tovrstni prehranski dodatki v tem letnem času lahko celo škodljivi. Na dan namreč potrebujemo 27 do 40 gramov vlaknin, vendar le, če jih porabimo približno 15 gramov. Kaj pa, če jih pojemo preveč?

Potrebno dnevno količino vlaknin dobimo, če pojemo vsaj dva obroka zelenjave in dva sadja. Čeprav se večkrat zgodi, da dobimo premalo vlaknin, pa ima tudi pretiravanje svoje stranske učinke. Preveč vlaknin namreč povzroča krče, črevesna vnetja, napenjanje, največji problem pa je zmanjšana absorpcija hranljivih snovi. Vlaknine namreč preprečujejo vpojnost vitaminov A, D, E in K (to so vitamini, ki so topni v maščobah). Poleg tega preveč vlaknin lahko povzroči pomanjkanje kalcija, železa in cinka.

Celuloza in pektin na primer zmanjšujeta absorpcijo kalcija. Lignin, hemiceluloza in pektin zmanjšujejo absorpcijo železa. Netopna vlakna stimulirajo slinjenje, povečujejo presežek solne kisline v želodcu in pospešujejo izločanje prebavnih sokov. Vlaknine v resnici zmanjšujejo energetsko vrednost hrani in dajejo lažen občutek sitosti. Ne pozabit, a vlaknine so snovi, ki so odporne na prebavne procese.

Če dnevna količina zaužitih vlaknin preseže 50 gramov, se lahko pojavi napenjanje in bolečine v trebuhu. Upoštevajte, da vlaknine vsebujejo tudi tablete. In to ne prav malo.

Tako kot pri vsaki stvari, poznamo topne in netopne vlaknine. Netopne so tiste, ki povzročajo največ težav, topne pa so tiste, ki jih iščemo v hrani in povečujejo gostoto hranil, znižujejo nivo škodljivega holesterola, upočasnjujejo absorpcijo glukoze, preprečujejo arterosklerozo, bolezni srca, infarkte ...

Vir v vodi topnih vlaknin so stročnice, korenje, buče, pesa, cvetača, kitajsko zelje, špinača, paradižnik, ribez, hruške, maline, kivi, avokado ...

Še to: do prevelike količine vlaknin v telesu lahko pride, če čez dan ne pijete dovolj tekočine.


vkj
Dobro je vedeti
Je sok limete sploh primerljiv z limoninim?
Zdravje, lepota
Popolni zajtrk proti raku in tumorjem
Dobro je vedeti
Bolezni, ki jih povzroča pokovka iz mikrovalovne pečice
Dobro je vedeti
Dieta brez diete in 2 kg manj na teden
Dobro je vedeti
5 razlogov, zakaj bi morali vsak dan jesti hren
Dobro je vedeti
Koliko jagod in češenj lahko pojemo na dan?
Dobro je vedeti
Mesto kamor se redite, razkriva bolezni, ki ste jim podvrženi
Dobro je vedeti
6 razlogov, zakaj je dobro jesti češnje
Dobro je vedeti
Hrana, ki povečuje testosteron in zakaj je to pomembno
Zdravje, lepota
Ali veste, katera solata je najnevarnejša za vaš želodec?
Zdravje, lepota
Ali veste, zakaj je dobra pikantna limonada?
Dobro je vedeti
Zadah, ki vam lahko reši življenje
Dobro je vedeti
30-sekundni test zdravja, da boste vedeli, kaj jesti
Dobro je vedeti
6 živil za čiščenje organizma
Dobro je vedeti
Kaj se skriva za blagim okusom malin?
Zdravje, lepota
Najenostavnejši način razstrupljanja
Dobro je vedeti
Kako se znebiti modric
Dobro je vedeti
V kakšnih primerih je med lahko škodljiv
Dobro je vedeti
7 živil, ki jih vsak dan jeste, a jih nikdar ne bi smeli dati v usta
Dobro je vedeti
5 napitkov, ki so močnejši kot prehranska dopolnila




Copyright (c)
VemKajJem.com
November 2023