Na inštitutu za nutricionizem na Harvardu v ZDA so v letih med 2004 in 2008 analizirali 487.375 ljudi starih med 39 in 75 let. Primerjali so njihove zdravstvene kartoteke in za goro statističnih podatkov se je skrivalo nekaj presenetljivih. Najbolj je raziskovalcem padla v oči povezava pikantne hrana z nekaterimi boleznimi. V tem času je umrlo 11.820 moških in 8.404 žensk in med tistimi, ki so dejali, da redno uživajo pikantno hrano, ni bilo niti enega, ki bi umrl za rakom, kapjo ali problemi s pljuči.

Ti podatki na tako ogromnem vzorcu so seveda zelo zgovorni in dokazujejo neko drugo raziskavo, ki so jo nekaj let prej naredili Kitajci, nihče doslej pa je še ni ovrgel ali potrdil. Kitajci so namreč prepričani, da kapsaicin in ostali antioksidanti (največ jih je v pikantni jedeh, zlasti pekoči papriki) zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, preprečujejo debelost, sladkorno, najrazličnejša vnetja in celo raka.

Da bi to lahko bilo res, na zahodu šele ugotavljamo. Nekaj raziskav je potrdilo zdravilne učinke čilija. Feferoni in pekoče paprike krepijo srčno mišico in obnavlja respiratorni sistem. Poleg tega ljudje, ki vsak dan pojedo nekaj pekočega, živijo 14 % dlje, kar v letih pomeni skoraj 10 let razlike!

Pekoča hrana je dobra tudi za prekrvavitev, daje energijo in pomaga pri premagovanju sezonskih bolezni (še posebej gripe in prehlade). Pekoča paprika je namreč znana tudi kot antidepresiv, antiseptik, diuretik in afrodiziak, zato si boste po zaužitju še mimogrede očistili črevesje, zacelili čir na želodcu in znižali temperaturo telesa (naj vas dejstvo, da vam bo po grižljaju pekočega feferona, postalo neznansko vroče, ne zavede - v resnici se bo telo ohladilo!).

Kot rečeno, gredo zasluge, da je pikantno tudi zdravo, predvsem antioksidantu kapsaicinu, ki ga najdemo v hrenu, redkvi, redkvicah, česnu, gorčičnem olju in tudi zelju.

In še namig kar tako: če greste na zmenek, pojejte vsaj pol feferona. Pikantna hrana je namreč odlično sredstvo za premagovanje slabega zadaha.