Saj ne, da bi bilo s kupljenim kvasom kaj narobe, a večina vsebuje kar nekaj kemijskih dodatkov, ki poudarijo lastnosti kvasa, predvsem pa podaljša rok uporabe. Domači kvas je drugačen. Morda se vam bo zdel slabši, vendar boste vsaj vedeli, kaj je v njem.

Priprava:

Za kvas načeloma potrebujete le moko in vodo, če pa dodate sadje, boste pospešili proces fermentacije in dobili rahlo kiselkast okus. Najprimernejše za domač kvas so jabolka ali grozdje. Tokrat vam predstavljamo recept z jabolki.

Jabolko naj bo ekološko pridelano, ker boste potrebovali tudi lupino. Če niste prepričani neoporečnost jabolka, ga za 10 minut potopite v jabolčni kis in nato dobro sperite pod tekočo vodo. Polovico jabolka z lupino vred naribajte. Dodajte 1/2 kilograma ostre moke in 350 mililitrov mlačne vode. Vse skupaj dobro premešajte in pretočite v stekleno posodo ali steklenico, ki jo lahko tesno zaprete. Pomembno je, da je steklenica v času vrenja dobro zaprta in, da ves čas miruje pri sobni temperaturi.

Po treh dneh se bodo pojavili drobni mehurčki, kar je znak, da se je začel proces fermentacije, zmes pa bo začela počasi rasti. Polovico te snovi odstranite, v preostanek pa dodajte 250 gramov ostre moke in 170 mililitrov mlačne vode. Premešajte in spet pustite stati pri sobni temperaturi.

Po nekaj dneh se bodo tudi pri tej zmesi pojavili mehurčki, kar pomeni, da je proces priprave kvasa končan.

Iz posode nikdar ne vzemite cele zmesi. Vedno pustite vsaj pol, da proces nastajanja kvasa ne obstane. Domači kvas je namreč dobrodošla sestavina ne samo pri kruhu, pač pa ga lahko jemo tudi surovega, ali pa si z njim posladkamo vsakdan. Kvas namreč vsebuje veliko vitamina B1, čisti kožo in pomaga pri dietah. Otroci do 12 let bi vsak dan morali pojesti 1 do 2 žlički domačega kvasa.

Ali ste vedeli, da ima 1 žlička kvasa več vitamina C kot sok limone ali jabolčni kis? Kvas znižuje krvni pritisk, pomaga revmatikom, bolnikom s sladkorno boleznijo, povečuje vzdržljivost in moč mišične mase. Ugodno vpliva tudi na možganske in živčne celice ...