Drevo kostanja prvotno izvira iz Balkana (sever Grčije in ozemlje nekdanje Jugoslavije). Šele v 16. stoletju se je drevo razširilo po celi Evropi in svetu. že pred stoletji so ljudje verjeli, da kostanj zdravi celo vrsto bolezni, zato tudi vraža, da tisti, ki nosi tri kostanje v žepu, se mu ni treba bati bolezni. A prvič so kostanj resno proučili šele 1896, ko je tudi sprejet s strani uradne medicine. Sprva kot pripomoček za zdravljenje hemeroidov.

Kaj to pomeni?

Danes vemo, da je gel iz divjega kostanja zelo koristen dodatek k tradicionalnemu zdravljenju. Šele po drugi svetovni vojni so kostanjeve kreme postale popularne sprva samo v ZDA, leta 1973 pa se je zgodila prelomnica. Samo v enem letu so po celem svetu naredili kar 13 obsežnih raziskav in prišli do cele vrste pomembnih kliničnih odkritij. Od takrat je gel iz divjega kostanja zelo cenjeno zdravilo predvsem pri žilnih obolenjih.

Od omenjene množice raziskav, se jih je kar pet lotilo primerjave izvlečka kostanja s standardnimi zdravili (sploh se niso vprašali, ali gre morda zgolj za placebo efekt). In rezultat je bil veliko boljši, kot so ga dosegla katerakoli zdravila. Dve raziskavi sta kostanjev gel primerjale s kompresijskimi nogavicami in tudi tu so bili učinki kostanjevega gela neprimerno boljši.

Prav vse raziskave so pokazale, da je kostanjev gel izredno koristen pri težavah s sklepi in pri zdravljenju težav z ožiljem. "Cement" med celicami namreč razgradi lizozomskim encim, kar vodi do povečane kapilarne prepustnosti in edema (zbiranje tekočin v tkivih). V različnih farmakoloških študijah so pokazali, da je prav aescin tisti, ki zavira te encime, zmanjšuje velikost in količino drobnih por v kapilarnih stenah in preko tega uravnava pretok tekočin.

Vse te raziskave so dokazale, da ekstrakt divjega kostanja izboljša ton venam in pomaga povečati krčenje elastinskih vlaken v venskih stenah. Ta aktivnost, imenovana venotonski učinek, pa preprečuje sprostitev tkiva vena, kar lahko povzroči razširjene vene.

Dokazano je prav tako, da kostanj zdravi motnje v krvi, kot je kronična venska insuficienca (to je stanje, ko bolnikove vene ne morejo črpati krvi nazaj v srce, kar povzroči zbiranje krvi v spodnjih okončinah, to pa povzroči otekanje nog). Večina raziskav sicer poroča o kratkotrajnih učinkih, o dolgoročnih pa ne. Vendar lahko to med drugim tudi pomeni, da pri kostanju ni stranskih učinkov.

Kostanjev gel hladi in vitalizira kožo, pomirja vneto tkivo, pomaga pri lajšanju težav zateklih sklepov, odpravlja bolečine v nogah, zdravi celo hemeroide. Nanesite se ga lahko večkrat na dan, gel pa si dobro vtrite pod kožo. Venske žile bodo zaradi tega bolj odporne na vplive iz okolja, tako poleti, kot tudi pozimi. Krema je zelo primerna tudi pri odpravljanju bolečina v vratu, ramenih, hrbtu, celo manjše poškodbe lahko zdravite z njo.


In za konec še dilema: kakšna je razlika med običajnim in divjim kostanjem? Prvi je za jest, drugi pa je izredno zdravilen. Uporabljajo se celo njegovi cvetovi (zelo cenjeno je kostanjevo olje), zelo dober in zdravilen je kostanjev med, najbolj zdravilni pa so plodovi.

In ne pozabite: na dan je zdravo pojesti le 85 gramov kostanjev (več v članku Kostanj zdravi vsaj 13 bolezni), masažo s kremo pa si lahko privoščite kadarkoli.