Dejstvo je, da večina cepiv deluje tako, da imunskemu sistemu pusti sled, da se ob naslednji okužbi z virusom zna ubraniti. To je bistven element vseh cepiv doslej, kar pomeni, da mora imeti tudi imunski sistem vgrajen mehanizem za spomin. A težava nastopi, ker so v tem spominu shranjene tudi vse travme, stresi, strahovi in druge stvari, ki sicer na prvi pogled ne delujejo pozitivno na naše zdravje, pa so kljub vsemu pomembni, da nekatere stvari lažje prebrodimo.

Sem spada recimo selektivni spomin, ki nam pomaga pozabiti najtežje stvari, pa refleksne reakcije, ki se jih niti ne zavedamo, a so v ključnih trenutkih sila pomembne. In isto velja tudi za imunski sistem.

Epidemiološke študije so pokazale, da različne nalezljive bolezni, kamor sodijo tudi notranja vnetja, močno vplivajo na spomin imunskega sistema, poleg tega pa so mladi bolj nagnjeni k skrivanju negativnih čustev, kar pomeni dvoje: s stresnimi primeri se lažje spopadajo, ker še nimajo sprogramiranih vzorcev v spominu imunskega sistema, druga, nevarnejša stvar pa je, da skrivanje povzroča veliko trajnejše in globlje čustvene bolezni.

Raziskovalci iz nemškega centra za nevrodegenerativne bolezni v Tuebingenu so dokazali neposredno povezavo z Alzheimerjevo boleznijo, ob tem pa so odkrili še nekaj neverjetnega.

Na spomin imunskega sistema ne vplivajo samo stresni trenutki, pač pa vplivi, ki jih naše telo zaznava čez kožo.

Kaj to pomeni, tudi znanstveniki povsem ne razumejo, so pa zaznali, da tisti, ki pogosto meditirajo, se ukvarjajo z jogo ali borilnimi veščinami lahko neposredno vplivajo na živčni sistem. Kot bi se naučili obvladovanja spomina imunskih celic

Kako in zakaj, še ni jasno.

Znanost danes ve, da je spomin imunskega sistema shranjen v celicah v možganih (logično in pričakovano) in hrbtenjači, še bolj nenavadno pa je da te celice, ki jim pravimo tudi mikroglija, vplivajo na celoten živčni sistem.

Prav to razloži tudi pojav, da stanje duha lahko vpliva na bolezni, ki nastanejo, ko so te spominske celice v disharmoniji s telesom, torej pod stresom.

Veliko je še neznank, ki jih danes ne znamo razložiti.